Trapisti, družinska tradicija in ljubezen – ter prvo čokoladno vino v Sloveniji

kunej-portret (1)

Sodobna zgodba z več kot stoletje staro patino. V 19. stoletju so jo začeli pisati menihi trapisti na gradu Rajhenburg pri Krškem in domačin Anton Kunej, ki je tedaj začel z vinogradništvom in vinarstvom v istoimenskem kraju pod grajskim hribom, današnji Brestanici. Dobrih sto let pozneje jo nadaljuje tretja generacija Kunejevih, ki je družinsko tradicijo domiselno prepletla s trapistovsko dediščino – izdelavo čokolade. In ustvarila prvo čokoladno vino v Sloveniji: Chocolat Impérial.

Francoski menihi trapisti so bili pred dobrim stoletjem ključni spodbujevalci razvoja v zdajšnji Brestanici, bili pa so tudi mojstri izdelave čokolade, vina in likerjev. Avstro-ogrski cesar Franz Jožef je njihovi čokoladi tako dodelil titulo kakovosti »imperial«, ki je postala del blagovne znamke: Chocolat Impérial.

Red trapistov je bil po drugi svetovni vojni razpuščen, njegova dediščina pa je vendarle preživela …

V Hiši trt, vina in čokolade v Brestanici, le streljaj proč od lepo obnovljenega rajhenburškega gradu, ki, kakor se za grad spodobi, dobesedno vzvišeno kraljuje na hribčku nad dolino, smo obiskali Aleša Kuneja, ki predstavlja uvodoma omenjeno »tretjo generacijo« Kunejeve vinogradniške in vinarske družinske tradicije. Aleš je leta 2012 prevzel kmetijo, leto zatem pa trgu predstavil prvo čokoladno vino v Sloveniji, ki sta ga porajala njegovo znanje o vinu in ljubezen njegove žene Emanuele do izdelovanja čokolade.

Vinograd, kjer so ga imeli tudi trapisti

Obiskali smo ga ob koncu trgatve. »Letošnja letina grozdja je odlična, vsebnosti sladkorja so velike, kakovost vina pa je nadstandardna,« je bil zadovoljen Aleš. Sicer Kunejevi obdelujejo skupaj 5,5 hektara vinogradov na treh lokacijah: najbližji domačiji je v Armeškem, na malce višji legi je na Velikem Kamnu, najvišje in na najlepši, prisojni legi pa je na Sremiču, hribu nad Krškim, kjer so imeli trto tudi trapisti. Kunejevim uspevajo v vinogradih bele sorte laški rizling, chardonnay, sauvignon, rumeni muškat – in njegova različica beli muškat (tega so zasadili šele lani, slovi pa po svoji močni aromi); med rdečimi pridelujejo žametno črnino in modro frankinjo, ki sta značilni za to območje, imajo pa tudi nove sorte, ki so, kot je pojasnil Aleš, posledica dolgoletnega ukvarjanja s trstičarstvom; z njim se je ukvarjal njegov oče Lojze. »V tem času je tudi odkrival nove sorte, ki bi bile primerne za naš okoliš. Tako smo uvozili in sami pridelali trsne cepljenke ter jih posadili v naše vinograde: štiri križane sorte iz Nemčije – cabernet cubin, križanec med cabernet sauvignonom in modro frankinjo, acolon, dornfelder in cabernet dorsa. Iz izbora teh sort pridelujemo zelo bogato rdeče vino z veliko tanini in prijetnega okusa, a šele po dveh letih staranja. In to vino je tudi osnova našega čokoladnega vina.«

Ko mlad Slovenec sreča Portugalko

Ko vino sreča čokolado …, je zapisano na njem. Ali: ko Slovenec med podiplomskim študijem vinarstva v Franciji in Italiji sreča Portugalko, ljubiteljico čokolade, ki se je kratek čas tudi učila pri mojstru izdelave čokolad. (Sicer sta oba zakonca po izobrazbi živilska tehnologa.) Leta 2008 se je preselila v Brestanico in pet let pozneje so se Kunejevi vključili v projekt Vpliv trapistov na posavsko podeželje, ki naj bi obudil trapistovsko čokoladno dediščino. Med najinim pogovorom je imela Emanuela sicer na gradu Rajhenburg delavnico izdelovanja čokolade za dijake, na gradu pa je tudi čokoladnica, ki so jo odprli v sodelovanju s Hišo, trt, vina in čokolade Kunej.

»V okviru projekta sva z Emo ugotavljala, katero vino se najbolj prilega kateri čokoladi. Obenem pa sva začela razmišljati, da bi ju povezala: vino in čokolado. Po preizkušanju, katero vino bi bilo najprimernejše za to, sva izbrala zdajšnji okus, in temno čokolado s 76 odstotki kakava.« Pred stekleničenjem nalijejo v vino topljeno čokolado, ki pa se zaradi vsebnosti kakavovega masla, torej maščob, v njem ne topi, ampak se znova strdi. »Preden jo poberemo ven, odda aromo. Tako je v vinu samo aroma čokolade, ne pa tudi čokolada,« je pojasnil Aleš. »Okus vina je prevladujoč med pitjem, močnejši je vonj čokolade. In tudi ko izpijemo, ostane v ustih močnejši okus po njej. Vino je malce slajše, zato ga priporočamo kot aperitiv, pri sladicah, jedeh, kot je divjačina, kjer so kot priloga slajše omake, pa tudi samostojno. So pa odzivi ljudi, ki ga večinoma pokusijo prvič, vselej zanimivi. Preden ga pokusijo, ne vedo, kaj pričakovati, ali pa je okus povsem drugačen, kot so si predstavljali, da bo.« Ga imajo pa menda malce raje ženske kot moški, četudi so v povprečju odzivi nanj izjemno dobri, je še povedal Aleš.

Največji obet: ameriški ljubitelji vina (in čokolade)

Dve leti je čokoladno vino na trgu. Največ ga prodajo v Sloveniji in z njim so zagotovo postali prepoznavnejši, ugotavlja sogovornik, »četudi smo že prej za kakovost vina prejemali veliko nagrad tako na državni ravni kot v tujini.« A posavski okoliš je tudi v Sloveniji slabše prepoznan – še zlasti v primerjavi z, denimo, vinarji iz Goriških Brd, bržkone tudi ali predvsem zato, ker se jim še ni uspelo povezati v močno blagovno znamko, razmišlja Aleš. Kunejevi so sicer poznani še po penini Primus in Cosmos, ki so jo pripravili v sodelovanju z olimpijskim in svetovnim prvakom Primožem Kozmusom; še eno penino imajo, Emanuelo, in kmalu bo na trg prišla tretja.

Čedalje bolj si prizadevajo za prodor na tuje trge. Čokoladnega vina Chocolat Impérial zdaj največ prodajo na Češkem oziroma v Pragi, na Hrvaškem, velik obet pa vidijo v Združenih državah Amerike. »Prvo čokoladno vino so ustvarili na Nizozemskem, od koder prodajo na milijone steklenic prav v ZDA; v Evropi ga sploh ne prodajajo. Sicer pa so nas odkrili Američani, ki prihajajo v krško nuklearko,« je povedal Aleš. Glede na zelo dobre odzive v Sloveniji in tujini verjamejo, da je čokoladno vino veliki poslovni obet. Se mu bo pa bržkone sčasoma pridružil še čokoladni liker …

In kakšen je okus čokoladnega vina? Natanko takšen, kakor je povedal Aleš: vonj ima po temni čokoladi, okus po polnem vinu, ki ga blago sladi čokoladna aroma, na koncu pa se po ustih razleze okus, kakor da bi pravkar utopil košček črne čokolade!

Mateja Gruden

(Lipov list, oktober 2015)